Čar veselega decembra je čutiti tudi pri nas, saj smo v zadnjih predprazničnih dneh zopet poskrbeli za pestro dogajanje v Centru KORAK. Obiskali smo praznično okrašeno Ljubljano, priredili srečelov, prejšnji teden pa smo si ogledali razstavo v etnografskem muzeju in s tem poskrbeli za širjenje našega znanja.

V muzeju smo spoznali način življenja dvanajstih etničnih skupin, ki že stoletja živijo v porečju Orinoca v južni Venezueli. Da je odnos teh etničnih skupin do narave povsem drugačen od našega, smo se lahko prepričali z opazovanjem razstavljenih predmetov, ki jih staroselci uporabljajo za sonaraven način življenja. Uporabniki teh predmetov se ravnajo po miselnosti, naj se vse, kar izvira iz deževnega gozda, se tja tudi vrne.

Razstavljenih je bilo okrog 700 predmetov, mi pa smo si najbolj zapomnili njihove obredne maske, šamanske pripomočke, orožje in orodje. Zelo zanimiv se nam je zdel nakit, ki ga sami sestavljajo iz povsem naravnih materialov. Tudi bivališča in ostali predmeti iz njihovega vsakdanjega življenja (glasbila, viseče mreže, čolni, lonci) kažejo na poseben odnos do narave, ki je nam popolnoma tuj. Prav zato tovrstne razstave služijo kot opomin sodobni družbi pri varstvu okolja in zaščiti kulturne dediščine. Za nas je bil obisk vsekakor poučen in z veseljem bomo še kdaj obiskali muzej.

___________________________________________________________________

V sredo, 21. decembra 2011, smo s Korakovci odšli v Ljubljano malo po deveti uri zjutraj. Odšli smo na krajši sprehod po Ljubljani, spotoma pa smo si ogledali še stojnice. Izlet nam je bil vsem zelo všeč in smo bili z njim zelo zadovoljni! V četrtek, 22. decembra 2011, pa smo imeli prednovoletni srečelov. Vsak izmed uporabnikov in zaposlenih je prinesel darilo v protivrednosti petih evrov, nato pa smo iskali srečo in z obračanjem angelčkov izbirali številke in nagrade. Nekateri so morali odgovarjati na vprašanja o božiču in Centru KORAK. Vsem nam je bil srečelov zelo všeč in smo bili na koncu zadovoljni z nagradami!

Roky

Ponedeljkovo druženje z Marijano Dežnak nam je pomagalo premagati stereotipno razmišljanje o strogi delitvi poklicev na moško in žensko domeno. Prva poklicna pilotka v bivši Jugoslaviji, ki ima za sabo že več kot 15 tisoč ur letenja, je v času opravljanja svojega poklica velikokrat začutila nezaupanje v njene sposobnosti s strani potnikov in poklicnih kolegov. Vzrok za nezaupanje pa je bil prav spol, ki še danes igra pomembno vlogo pri ocenjevanju uspešnosti in pričakovanj v poklicnem svetu.

Na letošnjem bazarju na Brdu pri Kranju je bil glavni govornik veleposlanik Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, ki je v zanimivem govoru predstavil stanje v britanskem nevladnem sektorju in poudaril pomen le-tega.

Govor je v celoti objavljen spodaj.

Spoštovane gospe, gospodje, gostitelji in udeleženci v nocojšnjem programu.

Počaščen sem, da lahko nocoj spregovorim nekaj besed, predvsem ker cenim vaše prizadevanje k ustvarjanju boljše družbe in večje družbene blaginje. V Veliki Britaniji je vlada zelo aktivna pri izvajanju tovrstnih programov, predvsem preko projekta Big Society (vizija velike družbe), ki vrača moč posameznikom, družinam, skupnostim in interesnim skupinam in uvaja nov pristop, v katerem vodi spremembe družba, ne država. Naš premier, David Cameron, poziva, naj vsak posameznik prispeva k boljši družbi, in pravi: ”Pomagajte ljudem okoli sebe, dajte jim svoj čas, svoj trud, tudi svoj denar… – le tako bomo postali boljša družba”.

Rad bi vam naštel nekaj podatkov o britanskem sektorju, ki obsega prostovoljstvo, skupnost in socialno podjetništvo, v katerem je zaposlenih preko 500 tisoč ljudi:

·    imamo 900 tisoč organizacij civilne druzbe, ki ustvarijo 160 milijard angleških funtov,

·    naše dobrodelne ustanove ustvarijo 35 milijard funtov vsako leto,

·    naše socialno podjetništvo ustvari 24 milijard letno.

Skoraj 60 odstotkov odraslih sodeluje v dobrodelnih programih, s finančnimi prispevki ali s svojim delovanjem. To pa vodi k večji družbeni koheziji, namreč  kar 87 odstotkov ljudi se preko tovrstnega delovanja počuti povezanega z družbo.

Zelo me veseli, da Zavod Korak sodeluje tudi z Brain Injury Rehabilitation Trust iz Velike Britanije, ki že 20 let pomaga ljudem z možganskimi poškodbami k ponovni vključitvi v družbo, in izboljšanju kvalitete njihovih življenj.  Prepričan sem, da si organizaciji izmenjujeta dragocene izkušnje na tem področju.

Današnji dogodek je dober primer, kako lahko sektor kreativnih industrij uspešno sodeluje v družbeno odgovornih dejavnostih. V Veliki Britaniji je ta sektor zelo pomemben, saj je največji med državami EU. Ta sektor raste hitreje, kot celotno britansko gospodarstvo, in zaposluje preko 2 milijona ljudi.

British Council v Sloveniji si prizadeva za rast kreativnih industrij v Sloveniji. Njihov vodilni program je Young Creative Entrepreneur (YCE) – “mlad ustvarjani podjetnik”, ki nudi podporo mladim ustvarjalcem v kulturi in kreativnem sektorju. Veselim se že, da bom videl njihovega direktorja Jamesa Hampsona, kako se obnese na modni pisti.

Letošnji bazar Zavoda Korak, ki je bil v ponedeljek, 22. novembra 2011, smo pripravili v prostorih kongresnega centra Brdo. Prijazni gostitelji so nam omogočili, da v njihovem čudovitem objektu našo dejavnost in izdelke predstavimo našim prijateljem in podpornikom, ki nam pomagajo, da lahko uporabnikom naših storitev ponudimo čim boljši program rehabilitacije in zaposlitve. Prireditev sta organizirala Klub En korak več ter Zavod Korak, ki je postal Center Korak. V letih svojega delovanja je zavod namreč presegel namen delovanja, zaradi katerega je bil ustanovljen, zato smo ga preimenovali v Center Korak za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo, ki bo v prihodnosti nudil še bolj kvalitetno in celostno storitev za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo.


Foto: Domen Bizjak

Poleg dveh glasbenih gostov, Jadranke Juras in Aleksandra Mežka, so na odru zapeli tudi uporabniki centra, ki so združeni v Skupino Korak, s pomočjo glasbenikov pod vodstvom Roka in Alenke Liebhart, zapeli nekaj pesmi povezanih s tematiko letošnjega bazarja, ki se je tokrat imenoval Brezčasni bazar, saj srčnega in prostovoljnega dela ni mogoče izmeriti v urah.

Skupina Korak
Foto: Domen Bizjak

Posebna atrakcija letošnjega bazarja je bila modna revija znanih in manj znanih osebnosti, ki so predstavljali ure, ki smo jih izdelali v Centru Korak, Klubu En Korak več ter na Visoki šoli za dizajn, ki nam v zadnjih letih pomaga, da bazar izpade v najlepši luči.

Modna revija
Foto: Domen Bizjak

Na modni reviji so nastopili: Jure Gašpar, zaposlen v Centru Korak, Lado Bizovičar, televizijski voditelj in igralec, Branko Žiberna, direktor Gorenjske gradbene družbe, Marjan Kalamar, socialni delavec v Centru Korak, Franc Čebulj, župan Občine Cerklje, Klemen Janežič, zdravstveni reševalec,

Na prireditvi, ki jo je vodila Jelena Jukić Wilfan, so zbrane pozdravili predsednica društva Klub En Korak več Hermina Krt, direktorica Centra Korak Mateja Korošec ter veleposlanik Združenega kraljestva v Republiki Sloveniji Andrew Page, ki je govoril v odlični slovenščini.

Veleposlanik Andrew Page
Foto: Anže Kacin

Poleg predstavitve izdelkov, ki so jih izdelali naši uporabniki, nam je Zavod za turizem Kranj prijazno omogočil, da smo na bazarju predstavili tudi adventne vence, ki so jih naredili dijaki v okviru tekmovanja ter znane osebnosti. Na tekmovanju šol so sodelovali dijaki naslednjih šol: Biotehnični center Naklo, Biotehnični center Maribor, Šolski center Ptuj – biotehniška šola, Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma, Srednja škola »Arboretum Opeka« Marčan in Gospodarska škola Čakovec. Izmed znanih osebnosti so vence izdelovali Ivica Arvaj, Jinny Ribič, Miran Rudan, Sanja Grohar in Špela Pretnar.

Prodaja adventnih vencev
Foto: Anže Kacin

Ob prijetnem druženju in kovanju načrtov za prihodnost, smo se še nekaj časa zadržali. Vsem, ki ste prireditev obiskali, se lepo zahvaljujemo.

Facebook galerija

so omogočili:

V projektu Razvoj zaposlitvene rehabilitacije zaposlujemo osebe z zmanjšano delovno sposobnostjo. Projekt delno financira Evropska unija, in sicer Evropski socialni sklad.