Aktualno

12.01.2018

Vidni delovni spomin

O tem, kaj je delovni spomin, kakšna je njegova zmogljivost in kako se informacije v njega shranjujejo si lahko preberete v prispevku spletne revije ...
22.12.2017

 

Vse dobro vam želimo v letu 2018, predvsem pa veliko zdravja in smeha; poslovno pa naj bo leto mirno in uspešno. Lepe praznike!

Tanja Žumer, predsednica Društva Klub en korak več


Spomladi je Društvo Klub En korak več dobilo novo predsednico. Tanja Žumer je članica društva že vrsto let. Vselej je bila izstopajoča njena nesebična pripravljenost pomagati Centru Korak, bodisi z angažiranim delom za naš jesenski bazar, bodisi z iskanjem sponzorjev za izvedbo naših skupnih projektov. Zato, da bi vam jo predstavila bolj osebno, sem jo povabila na kratek klepet. 
 
Tanja, poletje se je že skoraj izteklo. Počitniško ali delovno?
Polovica delovna, polovica počitniška. Sicer pa se je vse vrtelo okrog aktivnosti. Enih in drugih, ker nikoli ne mirujem. Seveda pa: obvezno morje.
 
Kdaj si se pridružile Koraku? Zakaj prav Korak?
Dobrodelnost, prostovoljno delo je postala stalnica v mojem življenju. Ko sem se vrnila iz tujine, je nastala v mojem življenju neka praznina. Tujina te izuči, da moraš biti aktiven, se ves čas izpopolnjevati. Zato sem doma potrebovala nadaljevanje te zgodbe. Moja prva tovrstna aktivnost je bilo delo v Socialnem centru Škrlovec. Postala sem, dobesedno, življenjska sopotnica deklici iz 8. razreda, Spremljala sem jo skozi ekonomsko gimnazijo, se z njo učila, ne le enkrat na teden, temveč skoraj vsak dan – to me je izpolnjevalo. Pedagoški poklic je tudi sicer moj osnovni poklic. Z deklico sva še danes v stikih.

In prav takrat, ko se je ta zgodba iztekla, me je v Korak povabila moja dolgoletna prijateljica Selma (aktivna članica društva  - op.p.). Sprva sem se počutila nekoliko izgubljeno, z vsakim srečanjem pa je moje navdušenje raslo in me spodbujalo k vedno bolj aktivnemu sodelovanju.
 
Tvoja poklicna pot je izjemno zanimiva.
Po delu v osnovni šoli sem, ko smo se preselili na Dunaj, najprej ostala doma in sem vso pozornost posvetila družini. Ljudska univerza na Dunaju je takrat odprla oddelek za poučevanje slovenskega jezika kot tujega jezika za odrasle. Prevzela sem ta oddelek in dosegla uspeh: skupine so bile sicer majhne, a vedno polne. Prek ministrstva za šolstvo pa sem poučevala tudi otroke, ki so za določeno obdobje živeli v tujini oz.otroke iz mešanih, dvojezičnih družin.
Kot vidiš, se moje življenje kar naprej vrti okoli otrok in pomoči potrebnih.

Po vrnitvi domov sem to pot nadaljevala. Zdaj poučujem slovenski jezik kot tuji jezik predvsem na veleposlaništvih in  v tujih podjetjih. Delo je izjemno zanimivo, saj srečujem različne ljudi, z različnimi pogledi.
 
Družina? Otroci?
Sem mati dveh odraslih otrok, sina in hčere. In tudi že babica deklice Sofije.
 
Otroci odrastejo. Gredo po svojih poteh. Praznina se zapolni z iskanjem novih življenjskih ciljev. In vendar vloga mame ostaja na prvem mestu.
 
Prosti čas namenjamo ponavadi sebi, svojim hobijem.
Konci tedna so tisti, ko sem skoraj vedno naokrog. Večino prostega časa preživim ob športnih aktivnostih. Sicer pa mi veliko pomeni tudi ustvarjalnost: rada slikam, fotografiram, kuham, pečem…..in tudi pletem.
 
Koraku odpiraš nov, mednarodni vidik delovanja. Mednarodno prepoznavnost.
Gre eno z drugim. Vsak je doma na svojem področju, ekonomskem, pedagoškem…. . Zaradi dela se mi odpirajo možnosti srečevanja in sodelovanja z različnimi ljudmi. Vzpostavljajo se odnosi.  Ljudje so odprti za sodelovanje. Imajo pogosto drugačne poglede. To je moja izkušnja iz tujine. Ko nekaj časa živiš drugje, si pozoren na reči, ki jih ljudje, ki ves čas živijo v enem okolju, ne vidijo. Zato imajo različne ideje. Znajo ceniti in spoštovati delo centra, kakršen je Korak. Izjemno cenijo tudi tovrstna združenja, kot je naše. Prav zato se mi zdi tovrstno povezovanje pomembno. Dokaz je poletni obisk avstrijske delegacije v Centru Korak. 7. julija je Korak obiskala delegacija iz Avstrije, skupaj z avstrijskim veleposlanikom v RS, gospodom Clemensom Kojo. Izrazili so priznanje delu Centra Korak, saj avstrijska Koroška tovrstnih centrov nima. Verjamem, da se na tem področju odpirajo nove možnosti sodelovanja.
 
V programu društva ostajata  tradicionalni prireditvi: Korakov Bazar in Korakova pomlad, s katerima pomagamo Centru Korak. Za zaključek tega kratkega klepeta odpriva še okno v prihodnje delovanje društva.
Prireditvi ostajata in upam, da bosta tudi v prihodnje enako in še bolj uspešni. Med pomembnejšimi cilji delovanja društva je vsekakor nenehno osveščanje okolice o delovanju Centra Korak;  je spodbujanje k razmišljanju o tem, kako pomembno je podpirati to dejavnost; je spodbujanje k podpiranju ideje o povezovanju, kakršno je naše. Danes vse preveč pozornosti namenjamo problemom, ki to pogosto sploh niso. Prav zato se mi zdi zavedanje o delu Centra Korak, o njegovih uporabnikih, tako pomembno.

Seveda pa je cilj tudi pridobivanje novih donatorjev in sponzorjev za delovanje in večjo finančno stabilnost centra. Prav bi bilo, da bi se ukvarjali s svojim strokovnim delom, ki je na res zavidljivo visoki ravni, in ne, da se morajo ukvarjati še s financiranjem.  
 
Prav ob slednjem se sprožajo številna razmišljanja, saj je denarja za izvedbo socialnih programov  vsako leto manj, tistih, ki sredstva potrebujejo pa vsako leto več. Prav zato bomo morali tudi v društvu aktivno sodelovati pri izvedbi začrtanih ciljev. Ni jih dovolj le potrditi z dvigom rok na občnem zboru. V Koraku se trudijo narediti korak več s svojimi uporabniki (dobesedno) vsak dan. Včasih bi zadostovala za premik že naša zdrava, pa čeprav le stopinja. Ali pa morda: Dejte punce! Dobro vam gre! Z vami smo!
 
 
Jelena Jukič Wilfan

Prijava na poštni seznam.
Ime in priimek:

E-pošta:
N;
Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje. Ali se strinjate z uporabo piškotkov?
Ne strinjam se